»Slišalo se je, da je problem menda predvsem v tem, da so v Evropski ljudski stranki prekršili ta nekako že sklenjeni dogovor, ker so ugotovili, da so bili na evropskih volitvah pravzaprav res prepričljivi zmagovalci in da jim zdaj ta dogovor, ki je bil pripravljen pred tem, ne ustreza najbolj, da ne odraža prave moči in pravih razmerij, ki so nastala po evropskih volitvah.«
»Če pogledamo začasne izide evropskih volitev in če koalicija liberalcev, socialistov in Evropske ljudske stranke vzdrži te preizkušnje, ki so jim izpostavljeni v teh pogajanjih, imajo te tri skupine prepričljivo večino v Evropskem parlamentu in ne potrebujejo podpore nikogar drugega, ne Zelenih, še manj Melonijeve.«
»Volitve v Evropski parlament ne potekajo po enotnem evropskem volilnem zakonu, ampak imamo 27 različnih nacionalnih volitev. Razlike so precejšnje – od tega, da v nekaterih članicah lahko volijo že 16-letniki, pa da so ponekod volitve obvezne, da so v posameznih članicah raztegnjene na dva dneva, da v 13 članicah ni volilnega praga, pa do tega, da bodo v nekaterih državah hkrati potekali še referendumi (kot pri nas) ali pa nacionalne parlamentarne volitve.«
»Ker pa je belgijski politični sistem zelo zapleten in lahko volivci v glavnem volijo le stranke svoje jezikovne skupine, bo po koncu volitev znova velika težava sestaviti zvezno vlado. Kot vemo, imajo Belgijci v rokah neslavni svetovni rekord, 652 dni brez vlade s polnimi pooblastili, saj je od decembra 2018 do oktobra 2020 državo vodila prehodna vlada.«
